Novo leto in nove odločitve so se v prvih tednih januarja že usidrale in pognale korenine. Prav vsi, ki svoje življenje bogatimo z jogo, imamo zavedanje kako pomembno je skrbeti zase in usmerjati energijo v celostni pristop, ki ga joga ponuja. Umiritev, aktivna vadba asan, dihalne tehnike in sprostitev zajema celoto, ki postavlja telesno ravnovesje.

Joga izboljšuje počutje na fizični, energetski, čustveni, mentalni ravni in nam odpira vrata v duhovni svet. To široko področje se nam je v zadnjih letih zelo približalo in pridobilo različne predznake, različna razumevanja. Nekaterim duhovnost predstavlja del življenja ali pomoč v materialistično usmerjenem svetu, za druge več senzualnega besedičenja in neoprijemljivosti.

Zelo smo si različni, imamo drugačna zanimanja in razumevanja.

Veliko je splošnih razprav kaj je prava in kaj kvazi duhovnost, v katero rubriko paše joga, če sploh. Vsekakor to ni vera ali religija, čeprav joga izhaja iz hinduizma, se je v več 1.000 letih dopolnjevala z različnimi sistemi, ki izhajajo iz indijske filozofije in je na zahodu s časoma pridobila oblike prilagojene razvitemu svetu. Tako poznamo danes veliko novodobnih verzij, ki s jogo celostnega koncepta nimajo veliko skupnega, a so zelo priljubljene, predvsem za bolj aktivne »asanoljubce«. Hatha jogo, ki jo izvajamo na naših vadbah ima s prvotno obliko joge največ podobnosti pri izvajanju asan, glavne razlike so pri zadrževanju, ponovitvah in zahtevnosti, poleg močnejših dihalnih tehnik in različnih priprav na meditacijo.

Skozi prakso nas vodi čutenje sebe.

Tako prijetno pripravljeni se lažje posvetimo svoji globoki sprostitvi in tišini. To občutimo kot preprostost bivanja ali kot občutek blaženosti, enosti, povezanosti in osvoboditev od mentalnih in karmičnih vezi. Glavni namen in cilj jogijske poti je globoka meditacija. Pri tem razvoju govorimo o jogijski poti kot načinu življenja, delovanja, ne le kot vadba, ki se jo nadomešča s drugimi oblikami fizičnih aktivnosti.

Moj namen vsekakor ni jogo preimenovati v novo duhovno prakso, le spregovoriti tokrat o tem, kar je tudi del nje in del trenda, ki zadnja leta pridobiva na širjenju. Pot joge in njenega delovanja je usmerjanje pozornosti iz okolja navznoter. Ne v smislu ukvarjanja »le sam z sabo in svojim razsvetljenjem«. In ima tudi širši namen, kot je razvoj osebnih vrednot (vztrajnost, doslednost, predanost, srčnost…) in delovanja skozi etiko, tudi do lastnih odzivov, ki delujejo na širšo in ožjo skupnost in razvijajo kulturo srca.

Zato je namen redne prakse večplasten. Skozi vadbo uravnovesimo delovanje simpatičnega in parasimpatičnega živčnega sistema. Tako se lahko osrediščeni umirimo v meditaciji.

Prijetna tišina sebe odpira vrata lastnemu vedenju, ki je v vsakem od nas in ga prevečkrat iščemo v zunanjem svetu, knjigah, gurujih in googleu 🙂

                   

Moja izkušnja v Sivananda ašramu je bila transformativna v najlepšem pomenu besede. Odmik od vsakdana v okolju, kjer vibrirajo čudovite energije, v družbi ljudi, ki imajo enak namen. Biti sam sebi dovolj, v bližini podobno mislečih jogistov, čuječih, odprtih ljudi. Vsakodnevni ritem jutranje in večerne meditacije, petja manter, predajanje vsebin zapisov gurujev, avatarjev, ki so dosegli izredno visok osebnostni in duhovni razvoj in seveda joga delavnice in jogijske vadbe.

Vsak dan je imel enako vsebino, samo različne učitelje, različne mantre in različno vreme.

Ob energetski podpori, tudi zdrave prehrane, se vzpostavi stik, ki pelje v notranje krajine s novimi razgledi in lepote bivanja. Ko se dan za dnem povezuješ z vsebinami, kot so sočutje, prijateljstvo, ljubezen, resnicoljubnost, potrpežljivost, dobrota…se polniš s pomeni, o katerih običajno v vsakdanjem življenju veliko razmišljamo in delujemo manj kot bi radi. Oblikujejo nas izkušnje in spremembe so ves čas prisotne, predvsem na poti joge, zato bo del teh znanj in vsebin, ki so se me tako dotaknile opaziti tudi na naših praksah.

Naj sklenem z izrekom Swamija Sivanande: Naredi toliko dobrega, kot le lahko, na toliko načinov, kot le lahko, toliko ljudem, kot le lahko, z vso vnemo, močjo, ljubeznijo, srčnostjo in zanimanjem, ki jih zmoreš, vedno in povsod, dokler le moreš.